Krajši zgodovinski presek Moleta

31. avgusta 1935 je vlak na ozkotirni železnici, danes imenovani Parenzana, odpeljal svojo zadnjo vožnjo. Fašistične oblasti so železniške tire razstavile in jih odpeljale v afriško Eritrejo, nakar se je velik del območja ob obali sprostil železniške infrastrukture. Istega leta je tedanji minister za javna dela (ministro per i lavori pubblici) Giuseppe Cobolli Gigli naročil izgradnjo zasebnega pristanišča, ki se je imenoval »Molo«, po slovensko Molet. Kmalu je prišla na dan vest, da mu je znano gradbeno podjetje zasebno pristanišče Molet zgradilo kot podkupnino za koncesijo pri javnih delih, ki jih je minister podelil prav temu podjetju. Afera je bila izjemno odmevna, saj so ministra, ki je imel svojo počitniško hišo v Žusterni, nato odstavili.

Med drugo svetovno vojno je bilo pristanišče Molet zbirališče bogatejšega sloja fašistične mladine v poletnih mesecih. Med povojnimi odmevnimi osebnostmi, ki so se zadrževale v tem območju, je bil tudi preminuli Nereo Rocco (imel je počitniško hišo v Žusterni), znan kot trener nogometnega kluba Milan, kar pričajo fotografije iz knjige »C'era una volta Capodistria«.

Po drugi svetovni vojni je bil Molet dolgo let sedež in vadišče plavalnega in vaterpolo kluba iz Kopra, a tudi kopališče in morsko igrišče številnih družin in mladih iz Kopra in okolice. Kasneje, ko so se športni klubi preselili na lokacijo novozgrajenega bazena v Žusterni, je Molet ponovno postal pristanišče za nekaj lokalnih ribičev in rekreativnih ljubiteljev morja. Tu so se koprski jadralci in veslači tudi ustavljali za počitek in druženje.

V preteklosti, vse od same izgradnje Moleta, je slednji dobro služil številnim prebivalcem Kopra in okolice in skoraj vsaka občinska uprava ga je znala izkoristiti na številne načine. Danes pa eden izmed simbolov polpretekle zgodovine Kopra že nekaj let žalostno propada, saj se v sanacijo ali modernizacijo obstoječega ni vložilo ničesar. Poleg tega je Občinski svet MOK na 25. seji (17.12.2009) sprejel Odlok o pristaniščih, s katerim se je Moletu odvzel status pristanišča, saj naj ne bi izpolnjeval zakonsko določenih pogojev. Na podlagi navedenih dejstev smo se v KS Žusterna odločili, da poiščemo ustrezno rešitev, s katero bi Moletu dali tudi učinkovito uporabnost. Tako je nastal idejni projekt Krajevno kopališče Žusterna Molet.

Idejni projekt: Krajevno kopališče Žusterna Moleto

(Foto v galeriji: http://www.zusterna.si/galerija/63)

Idejna rešitev Moleta je razdeljena na dve izvedbeni fazi, v prvem delu bi se uredilo kopališče Molet, v sekundarni fazi pa kopni del z zamikom ceste in s tem pridobitvijo večjega priobalnega pasu za potrebe kopališča.

Načrt temelji na zamisli, da bi se kopališče Molet v notranjem delu očistilo in poglobilo, da bi bilo primernejše za kopanje. Poglobilo bi se na način, da bi se od bližine kopnega dela navzven spuščala globina, pri čemer bi bila višina vode ob novem lesenem stopnišču, do polovice notranjega dela, primerna tudi za kopanje otrok. Moleto bi pridobil nove ležalne in sprehajalne površine, zasnovane na naravnih materialih organskih oblik, ki se zlivajo z morjem in ustvarjajo prijeten ambient. Te nove lesene plošče organske oblike bi bile naslonjene na star kamnit pomol. Na zunanjem delu Moleta bi lahko postavili tri višinske skakalne rampe, kar bi lahko pomenilo tudi pričetek nove športne discipline, skakanje v vodo, ali bi služile zgolj za rekreacijo in igro.

Na kopnem delu od Moleta proti Izoli bi se zgradil kompleks, v katerem bi dobili mesto gostinski obrat, sanitarije, tuš s sladko vodo ter slačilnice. Na kamnitem delu bi se postavil tudi reševalni stolp, v morju, 150 metrov od Moleta pa bi se postavile vodne boje. Z vsem naštetim bi kopališče dobilo zaokroženo celoto in postalo prijazno do kopalcev in ostalih uporabnikov Moleta.

Ker pa je v zgodovini Molet služil zlasti kot pristanišče, bi na desni strani poskusili ohraniti klančino za spuščanje in dviganje manjših čolnov ali vodnih skuterjev v vodo. Obenem bi se omogočilo tudi krajše pristajanje čolnov, s tem bi lahko vzpostavili tudi redne medkrajevne pomorske linije, ki so zaenkrat še vedno neizkoriščene. Izhod iz Moleta v koprski zaliv bi bil ustrezno označen z bojami.

V drugi fazi, morebiti po izgradnji predora Markovec, bi se cesta nad Moletom lahko nekoliko zamaknila v levo stran, da bi se pridobilo več priobalnega prostora. Tako bi se lahko vzpostavilo manjše parkirišče, obenem pa omogočilo vozilom lažje spuščanje čolnov v vodo. Ob cesti bi se vzpostavila primerna kolesarska steza in pešpot, kjer bi posadili avtohtoni mediteranski hrast ali oleander. Avtobusni postajališči bi se ohranili tako v smeri proti Izoli, kakor proti Kopru.

Molet bi tako pridobil novo podobo in predvsem družbeno uporabnost, pri čemer bi ohranili njegovo prvotno obliko. Predlagan idejni projekt namreč ne predvideva izvedbo takih gradbenih posegov, ki bi ga preoblikovali ali uničili in s tem posegali v kulturno dediščino. Pri oblikovanju projekta smo upoštevali tudi zavarovano območje pozejdonke, ki je prisotna okrog Moleta, s tem tudi ohranjamo naravno morsko dediščino.

V KS Žusterna želimo, da bi takšen ali podobni projekti čim prej vstopili tudi na izvedbeno raven, saj je obstoječe stanje Moleta klavrno, predvsem neprijazno do uporabnikov. Želeli bi si, da bi bilo to kopališče namenjeno prvotno krajanom KS Žusterna, saj bi se tako dvignila kakovost krajevnega bivalnega območja. Zato smo idejni projekt tudi poimenovali Krajevno kopališče Žusterna Molet.