Odziv koprskega župana Borisa Popoviča na nedavno predstavljen idejni projekt Krajevnega kopališča Žusterna Moleto, je le nadaljevanje velikega oblastniškega sloga, po katerem je pravzaprav Popovič tudi najbolj razpoznaven. S tako hitrim odzivom Popoviča, ki sicer o projektih v jasnosti načeloma spregovori šele, ko so to že izvršena dejanja, smo prepričani, da je bila naša pobuda pozitivna. Kako naj si namreč drugače razlagamo, da ravno danes Popovič kipi od zamisli o ureditvi območja Moleta, ko pa je ta pomemben del moderne zgodovine Kopra že več kot osem let prepuščen neslavnemu propadu. Degradacija tega območja, ki se uporablja kot kopališče, predstavlja predvsem veliko nevarnost za kopalce.

Naj poudarimo, da ni sprejemljivo žaliti Krajevno skupnost Žusterna, ki si v okviru svojih pristojnosti pri izvajanju lokalne samouprave prizadeva izboljšati kakovost življenja svojih krajank in krajanov. Idejni projekt je nastajal skoraj leto dni in bil izdelan strokovno, upoštevajoč vrsto zahtev, ki so pri takih gradnjah potrebne. Velika škoda je, da si župan Popovič predstavljenega gradiva ni podrobneje prebral, saj smo prav vrsto očitkov, ki jih uperja na nas, dosledno upoštevali, zlasti skrb za zaščito zavarovanega območja pozejdonke ali izgradnjo nujno potrebne infrastrukture kopališča, s poudarkom na varnosti objekta in okolice. Ravno umestitev valobrana, kot jo razlaga Popovič, je okoljsko zelo vprašljiva, saj bi lahko ogrozila naravno dediščino in osiromašila morski habitat v kompleksnem ekosistemu.

Kljub temu, da Popovič naše zamisli ocenjuje kot bizarne, sam obenem predstavlja rešitve, ki so daleč od realnosti, kot na primer pred kratkim predstavljen svetilnik na umetnem otoku višine več kot 100 metrov.

Koprsko mestno upravo in župana Popoviča kljub vsemu vabimo k podrobnejši seznanitvi z našimi predlogi, ki so nastali na pobudo krajank in krajanov KS Žusterna. Ob predstavitvi smo poudarili, da je bistveno doseči izvedbeno raven primernih rešitev, ki bodo varne in uporabne. In predvsem zaradi naših krajank in krajanov, bomo pri predstavitvi novih zamisli, ki bi izboljšale življenjsko okolje in kakovost bivanja vztrajali, saj ne bomo zapadli v apatijo nemega vnaprejšnjega sprejemanja »najboljših« rešitev Borisa Popoviča.

Krajši zgodovinski presek Moleta

31. avgusta 1935 je vlak na ozkotirni železnici, danes imenovani Parenzana, odpeljal svojo zadnjo vožnjo. Fašistične oblasti so železniške tire razstavile in jih odpeljale v afriško Eritrejo, nakar se je velik del območja ob obali sprostil železniške infrastrukture. Istega leta je tedanji minister za javna dela (ministro per i lavori pubb...

Krajši zgodovinski presek Moleta

31. avgusta 1935 je vlak na ozkotirni železnici, danes imenovani Parenzana, odpeljal svojo zadnjo vožnjo. Fašistične oblasti so železniške tire razstavile in jih odpeljale v afriško Eritrejo, nakar se je velik del območja ob obali sprostil železniške infrastrukture. Istega leta je tedanji minister za javna dela (ministro per i lavori pubblici) Giuseppe Cobolli Gigli naročil izgradnjo zasebnega pristanišča, ki se je imenoval »Molo«, po slovensko Molet. Kmalu je prišla na dan vest, da mu je znano gradbeno podjetje zasebno pristanišče Molet zgradilo kot podkupnino za koncesijo pri javnih delih, ki jih je minister podelil prav temu podjetju. Afera je bila izjemno odmevna, saj so ministra, ki je imel svojo počitniško hišo v Žusterni, nato odstavili.

Med drugo svetovno vojno je bilo pristanišče Molet zbirališče bogatejšega sloja fašistične mladine v poletnih mesecih. Med povojnimi odmevnimi osebnostmi, ki so se zadrževale v tem območju, je bil tudi preminuli Nereo Rocco (imel je počitniško hišo v Žusterni), znan kot trener nogometnega kluba Milan, kar pričajo fotografije iz knjige »C'era una volta Capodistria«.

Po drugi svetovni vojni je bil Molet dolgo let sedež in vadišče plavalnega in vaterpolo kluba iz Kopra, a tudi kopališče in morsko igrišče številnih družin in mladih iz Kopra in okolice. Kasneje, ko so se športni klubi preselili na lokacijo novozgrajenega bazena v Žusterni, je Molet ponovno postal pristanišče za nekaj lokalnih ribičev in rekreativnih ljubiteljev morja. Tu so se koprski jadralci in veslači tudi ustavljali za počitek in druženje.

V preteklosti, vse od same izgradnje Moleta, je slednji dobro služil številnim prebivalcem Kopra in okolice in skoraj vsaka občinska uprava ga je znala izkoristiti na številne načine. Danes pa eden izmed simbolov polpretekle zgodovine Kopra že nekaj let žalostno propada, saj se v sanacijo ali modernizacijo obstoječega ni vložilo ničesar. Poleg tega je Občinski svet MOK na 25. seji (17.12.2009) sprejel Odlok o pristaniščih, s katerim se je Moletu odvzel status pristanišča, saj naj ne bi izpolnjeval zakonsko določenih pogojev. Na podlagi navedenih dejstev smo se v KS Žusterna odločili, da poiščemo ustrezno rešitev, s katero bi Moletu dali tudi učinkovito uporabnost. Tako je nastal idejni projekt Krajevno kopališče Žusterna Molet.

Idejni projekt: Krajevno kopališče Žusterna Moleto

(Foto v galeriji: http://www.zusterna.si/galerija/63)

Idejna rešitev Moleta je razdeljena na dve izvedbeni fazi, v prvem delu bi se uredilo kopališče Molet, v sekundarni fazi pa kopni del z zamikom ceste in s tem pridobitvijo večjega priobalnega pasu za potrebe kopališča.

Načrt temelji na zamisli, da bi se kopališče Molet v notranjem delu očistilo in poglobilo, da bi bilo primernejše za kopanje. Poglobilo bi se na način, da bi se od bližine kopnega dela navzven spuščala globina, pri čemer bi bila višina vode ob novem lesenem stopnišču, do polovice notranjega dela, primerna tudi za kopanje otrok. Moleto bi pridobil nove ležalne in sprehajalne površine, zasnovane na naravnih materialih organskih oblik, ki se zlivajo z morjem in ustvarjajo prijeten ambient. Te nove lesene plošče organske oblike bi bile naslonjene na star kamnit pomol. Na zunanjem delu Moleta bi lahko postavili tri višinske skakalne rampe, kar bi lahko pomenilo tudi pričetek nove športne discipline, skakanje v vodo, ali bi služile zgolj za rekreacijo in igro.

Na kopnem delu od Moleta proti Izoli bi se zgradil kompleks, v katerem bi dobili mesto gostinski obrat, sanitarije, tuš s sladko vodo ter slačilnice. Na kamnitem delu bi se postavil tudi reševalni stolp, v morju, 150 metrov od Moleta pa bi se postavile vodne boje. Z vsem naštetim bi kopališče dobilo zaokroženo celoto in postalo prijazno do kopalcev in ostalih uporabnikov Moleta.

Ker pa je v zgodovini Molet služil zlasti kot pristanišče, bi na desni strani poskusili ohraniti klančino za spuščanje in dviganje manjših čolnov ali vodnih skuterjev v vodo. Obenem bi se omogočilo tudi krajše pristajanje čolnov, s tem bi lahko vzpostavili tudi redne medkrajevne pomorske linije, ki so zaenkrat še vedno neizkoriščene. Izhod iz Moleta v koprski zaliv bi bil ustrezno označen z bojami.

V drugi fazi, morebiti po izgradnji predora Markovec, bi se cesta nad Moletom lahko nekoliko zamaknila v levo stran, da bi se pridobilo več priobalnega prostora. Tako bi se lahko vzpostavilo manjše parkirišče, obenem pa omogočilo vozilom lažje spuščanje čolnov v vodo. Ob cesti bi se vzpostavila primerna kolesarska steza in pešpot, kjer bi posadili avtohtoni mediteranski hrast ali oleander. Avtobusni postajališči bi se ohranili tako v smeri proti Izoli, kakor proti Kopru.

Molet bi tako pridobil novo podobo in predvsem družbeno uporabnost, pri čemer bi ohranili njegovo prvotno obliko. Predlagan idejni projekt namreč ne predvideva izvedbo takih gradbenih posegov, ki bi ga preoblikovali ali uničili in s tem posegali v kulturno dediščino. Pri oblikovanju projekta smo upoštevali tudi zavarovano območje pozejdonke, ki je prisotna okrog Moleta, s tem tudi ohranjamo naravno morsko dediščino.

V KS Žusterna želimo, da bi takšen ali podobni projekti čim prej vstopili tudi na izvedbeno raven, saj je obstoječe stanje Moleta klavrno, predvsem neprijazno do uporabnikov. Želeli bi si, da bi bilo to kopališče namenjeno prvotno krajanom KS Žusterna, saj bi se tako dvignila kakovost krajevnega bivalnega območja. Zato smo idejni projekt tudi poimenovali Krajevno kopališče Žusterna Molet.

Krajevna skupnost Žusterna (KS Žusterna) bo ta konec tedna zasijala v prazničnem soju, saj se bo v petek, 2. julija 2010, ob 19. uri, pričela svečanost ob krajevnem prazniku, ki ji bo sledil glasbeni večer. Soboto bo zaznamoval športni duh, saj bo ob 9. in 18. uri potekal mednarodni plavalni miting pokala Koper, ob 12. uri Snack bar triatlon, večer bo ponovno prepuščen glasbenim notam in plesu, z nastopom plesno animacijske skupine BOOM in ko...

Krajevna skupnost Žusterna (KS Žusterna) bo ta konec tedna zasijala v prazničnem soju, saj se bo v petek, 2. julija 2010, ob 19. uri, pričela svečanost ob krajevnem prazniku, ki ji bo sledil glasbeni večer. Soboto bo zaznamoval športni duh, saj bo ob 9. in 18. uri potekal mednarodni plavalni miting pokala Koper, ob 12. uri Snack bar triatlon, večer bo ponovno prepuščen glasbenim notam in plesu, z nastopom plesno animacijske skupine BOOM in koncertom skupine Primorske glasbene legende (Nelfi Depangher, Danilo Kocjančič, Jadran Ogrin, Tulio Furlanič, Marino Legovič in Marjan Malikovič).

Svečanost ob krajevnem prazniku »4. juilj« bo tradicionalno potekala v spominskem parku osnovne šole Antona Ukmarja, letos že v petek, 2. julija, ob 19. uri. Prazniku smo letos nadeli naziv »Krajani za krajane«, kajti bo osrednje prizorišče gostilo izvajalce iz KS Žusterna, saj bodo nastopili otroci iz vrtca Semedela enota Markovec, harmonikar Kristofer Franca (učenec osnovne šole Antona Ukmarja), moški pevski zbor Cirila Kosmača in folklorna skupina KD Mandrač. Ob 21. uri pa bo na terasi hotela Žusterna glasbeni večer s skupino Inox s prijatelji z Žusterne. Soorganizator aktivnosti praznika KS Žusterna, je tudi Turistično društvo Žusterna.

V okviru svečanosti, bo KS Žusterna letos podelila tri priznanja

Plavalni klub Koper in Vaterpolo klub Koper prejmeta posebno čestitko KS Žusterna za več kot 50 letno delovanje v našem območju. Kluba sta skalila vrhunske športnike in dosegla športne dosežke, tako v domačih kot mednarodnih tekmovanjih. Kluba sta veliko pripomogla k promociji kraja, kjer delujeta, kar pa je še bolj pomembno, je širitev športnega duha in filozofije zdravega načina življenja, ki pritegne vrsto otrok in mladih, ki svoj prosti čas namenijo športnem udejstvovanju, raje kot manj zdravim ali družbeno nesprejemljivim aktivnostim. Zlasti zaradi tega smo v KS Žusterna ponosni na vse aktiviste in člane, ki pripomorete, da kluba ob tako zavidljivi starosti še naprej delujeta neokrnjeno in v smeri družbene ter športne odličnosti.

Letošnje posebno priznanje KS pa gre družini Gorišek  

V veliko čast si štejemo, da lahko ob letošnji slovesnosti ob krajevnem prazniku KS Žusterna izročimo naše priznanje – posebno priznanje KS Žusterna, družini Gorišek, za njeno dolgoletno družbeno delovanje ter nenehno požrtvovalno angažiranje v naši krajevni skupnosti. Družina Gorišek je v zadnjih desetletjih nedvomno zaznamovala sooblikovanje prostora KS Žusterna, saj so z dejanji na številnih področjih pomagali ljudem, z edinim namenom, da bi se bolje počutili v svojem okolju. Vrsta družbeno pomembnih projektov je ugledala luč sveta izključno z njihovo požrtvovalnostjo in vztrajnostjo, zato smo v krajevni skupnosti ponosni, da lahko že toliko let doživljamo prijetno sobivanje v naši skupnosti.

Komisija Krajevne skupnosti Žusterna za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo predora Markovec se je na povabilo projektanta DDC in izvajalca CPM, dne 16. junija sestala v samem predoru, kjer se je seznanila s potekom del, predvsem pa s podatki o vplivih na samo površje. Izvajalci so na koprski strani predora naleteli na 2 do 3 metre debelo plast izjemno trdega kamna - kalkarenita, ki ga ni možno predreti s pikiranjem. Pikiranje take kamnine bi bilo tudi iz...

Komisija Krajevne skupnosti Žusterna za nadzor nad načrtovanjem in gradnjo predora Markovec se je na povabilo projektanta DDC in izvajalca CPM, dne 16. junija sestala v samem predoru, kjer se je seznanila s potekom del, predvsem pa s podatki o vplivih na samo površje. Izvajalci so na koprski strani predora naleteli na 2 do 3 metre debelo plast izjemno trdega kamna - kalkarenita, ki ga ni možno predreti s pikiranjem. Pikiranje take kamnine bi bilo tudi izjemno moteče za bivalno naselje, zato so se izvajalci odločili izvesti poskusno miniranje, ki ga je v zadnjih dneh moč tudi slišati.
 
Tresljaje in ostale vplive, ki jih povzroča miniranje, so na samem površju preverili tudi predstavniki Komisije KS Žusterna, ki so skupaj z nekaterimi krajani ugotovili, da miniranje povzroča manj nevšečnosti kot pikiranje. Miniranje na tem območju omogoča in predvideva tudi Državni lokacijski načrt (DLN). Razstreljevanje služi zgolj za rahljanje in lomljenje trdih kamnin in ne kot klasičen izkop, saj se za napredovanje še vedno uporabljajo vrtalni
in drugi gradbeni stroji. Omeniti je potrebno, da se trenutno uporablja najmanjšo možno polnitev razstreliva, 220 gramov, konstantno pa se izvajajo meritve in spremljajo vplivi razstreljevanja, tako na površju kot v bivalnih objektih krajanov. Na podlagi terenskih ugotovitev in izmerjenih vplivov, se bo sproti prilagajala tudi izvedbena tehnologija izkopa, s tem se bodo vplivi na okolje in bližnje objekte zmanjšali, na način da bodo sprejemljivi za krajane.
 
Komisija KS Žusterna je na sestanku 22.6. dobila na vpogled vse opravljene meritve ter ugotovila, da so vplivi na površju dejansko minimalni in razmeroma nemoteči, predvsem v skladu z vsemi najstrožjimi normativi in standardi. Komisija bo konstantno delovala in si še v nadalje prizadevala, da bo izgradnja predora le v najmanjši meri vplivala na bivalno okolje krajanov. Zato se bo dobro sodelovanje s predstavniki DDC in CPM nadaljevalo tudi v prihodnje, prav tako bomo krajane in ostalo zainteresirano javnost, sproti obveščali o vseh naših aktivnostih.

Krajevni odbor Rdečega križa Žusterna v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Žusterna (KS Žusterna), bosta jutri, v torek 22. junija, med 16. in 19. uro delili brezplačne pakete hrane socialno šibkejšim krajankam in krajanom KS Žusterna.

Preživljamo eno izmed najhujših gospodarskih kriz v zadnjih letih, ki se je z neusmiljenjem prenesla ravno v najbolj ranljive skupine, v socialno najbolj izpostavljene...

Krajevni odbor Rdečega križa Žusterna v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Žusterna (KS Žusterna), bosta jutri, v torek 22. junija, med 16. in 19. uro delili brezplačne pakete hrane socialno šibkejšim krajankam in krajanom KS Žusterna.

Preživljamo eno izmed najhujših gospodarskih kriz v zadnjih letih, ki se je z neusmiljenjem prenesla ravno v najbolj ranljive skupine, v socialno najbolj izpostavljene družbene kategorije. Število brezposelnih in socialno ogroženih nikakor ne pojenja, zato želimo s humanitarno akcijo vsaj deloma ublažiti socialno stisko posameznikov in družin.  

Vida Pegan, prostovoljka Območnega združenja Rdečega križa Koper in koordinatorka humanitarne akcije, je ob tem dejala, »Da bi si želeli podati roko res pomoči potrebnim. Delitev prehrambenih paketov v KS Žusterna bi po naših načrtih izvedli enkrat mesečno, s tem bi tudi skrajšali pot in močno olajšali prevzem paketov za kategorije gibalno oviranih ali starejših občanov, ki težko pridejo do izpostave koprskega Rdečega križa«.

»V KS Žusterna se zavedamo, da imamo pred tako veliko krizo le malo orodij na razpolago, vendar si bomo prizadevali uporabiti prav vsa, da bi vsaj deloma ublažili družbeno stisko naših krajank in krajanov.« pravi Patrik Peroša predsednik KS Žusterna.